Samostan in sodobnost
Po osamosvojitvi in denacionalizaciji so bile samostanu vrnjene njene nepremičnine, kolikor jih je bilo možno vračati v naravi. Za nekatere nevrnjene premičnine in nepremičnine je samostan dobil odškodnino, ki pa seveda ni bila v višini realne vrednosti. Tako je pač določil zakonodajalec, da je zaščitil tudi sedanjo državo, ki nima vreče denarja brez dna. Samostan je naredil s temi sredstvi velike korake obnove.
Ker danes šteje samostanska skupnost relativno malo članov in ni več bratov konverzov, je za vse te dejavnosti potrebno vključiti zaposlene iz okolice, da lahko redovniki opravljamo svoje redovne in molitvene dolžnosti, ter upravljamo vsa tekoča hišna opravila in vzdrževanje. Že samo vzdrževanje samostanskih zgradb pobere večino denarnih sredstev in delovnih moči in ur dela redovnikov.
In še pogled na pisano sestavo današnje stiške samostanske skupnosti. Samostansko skupnost sestavljamo menihi iz vseh slovenskih škofij: iz murskosoboške 2, iz mariborske 1, iz celjske 1, iz koprske 1, i, iz ljubljanske 8, in 1. iz Hrvaške.
Danes šteje samostanska družina 13 članov. Poleg romarjev in obiskovalcev Muzeja krščanstva na Slovenskem in ogledovalcev samostana, se za samostanskimi zidovi skozi celo leto zbirajo manjše skupine starejših in mlajših za duhovno poglabljanje. Nekatere skupine vodijo nekateri izmed menihov, zakonske skupine največ vodijo jezuiti, mnogi pripeljejo voditelja s seboj in rabijo le prostor in samostanski mir.
Večji shodi so jesenska srečanja mladine, ki se že več kot 40 let vršijo sredi septembra in povežejo, spodbudijo in navdušijo mlade iz cele Slovenije.